Če imate občutek, da vaša stara okna in vrata ne tesnijo dobro in če so še v takšnem stanju, da jih je smiselno obnoviti in poskrbeti za tesne fuge, lahko to opravite sami ali z našo pomočjo ali pa poiščete bližnjega mizarja. Pripravili smo vam nekaj naših predlogov z rešitvijo problema.
In koliko vas to stane?
Najprej je potrebno okna ali vrata servisirati po funkciji zapiranja in odpiranja in šele nato ugotoviti tesnost fug. Glede na konstrukcijo oken in položaj večkrat motečega okovja, moramo določiti brazdo, na katero bomo pritrdili tesnilo. Ugotoviti je potrebno tudi enakomernost fug na celotnem obsegu zatesnitve.
Najlaže to preprosto ugotovimo s papirjem, ki ga ob zapiranju krila vstavimo v fuge in po zaprtju skušamo papir izvleči. Glede na to, kako močno papir prime v reži, to je na območju brazd, ocenimo tesnost fug. Točneje pa lahko ugotovimo velikost in obliko fuge s pomočjo elastičnega kita, ki ga nalepimo na brazdo, za katero menimo, da je primerna za vstavo tesnila. Po zaprtju in ponovnem odprtju krila izmerimo debelino reže in položaj deformacije. Če so v oknih že tesnila, je le ta potrebno odstraniti in na enak način izmeriti velikost fug. Sedaj pa se moramo odločiti med več načini sanacije zatesnitve in med vrstami materiala upoštevati tudi silo zapiranja po sanaciji. Sila zapiranja je posebej pomembna pri vratih, saj pričakujemo, da se bodo vrata po zatesnitvi povsem normalno zapirala.
Pri škatlastih oknih se predlaga, da zatesnimo predvsem notranja krila in s tem omogočimo preko zunanjih kril zračenje vmesnega prostora in zmanjšamo rositev steklenih površin. Prav tako pri vezanih oknih zatesnimo brazdo, ki je čim bliže notranjosti in v nobenem primeru ne zatesnimo reže med obema spetima kriloma, ker bodo okna sicer v vmesnem prostoru rosila.
Problematiko prepihov pod vrati, ki nimajo pripire ali praga, lahko rešimo s pomočjo skrito vstavljenega tesnilnega praga, ki se aktivira ob zaprtju vrat. Enostavnejši način je še s vijačenjem ali lepljenjem tesnilne krtačke na spodnji rob vrat. Tudi v teh primerih je potrebno določiti velikost reže, izbrati ustrezni tesnilni profil in omogočiti neslišno in rahlo zapiranje vratnega krila.
Od saniranega in zatesnjenega okna ali vrat lahko pričakujemo, da se bosta prepustnost zraka ali prepih povsem odpravila in se bo s tem pozimi zmanjšala tudi poraba energije za ogrevanje do 5 %. Izboljšala se bo tudi akustika do 7 dB, odvisno od konstrukcije stavbnega pohištva.
Da se pri starih oknih izognete navidezni termični konvekciji ob oknu, kar se kaže pri ekstremno velikih gradientih temperature zunaj-znotraj, predlagamo kontrolo tesnosti zasteklitve, posebej pri starih škatlastih in vezanih oknih.
Najenostavneje je zatesniti okna ali vrata, če imajo le ta že vgrajena tesnila, ki pa so zaradi zoba časa iztrošena in neelastična – in kot taka niso več v funkciji tesnila. Velikokrat so tudi že prebarvana in zaradi tega trda. Starejši materiali za tesnila so bili proizvedeni običajno iz navadnega ekstrudiranega pvc materiala z življenjsko dobo elastičnosti do 5 let. Sodobni materiali za tesnila iz modificiranega polietilena, polipropilena, silikona, penastega EPDM materiala ali iz poliuretanske pene pa imajo življenjsko dobo nekaj desetletij. Ti materiali so tudi v svoji polni funkciji v velikih temperaturnih gradientih (od -60°C do + 70°C) in ostanejo elastični tudi pri prebarvanju.
Iz oblike in dimenzij starega tesnila in glede na širino brazde in dimenzije vgradnega utora izberemo ustrezni profil sodobnega tesnila. Običajno lahko izbiramo med 6 standardnih barv, kot so: bela, temno rjava, bež, hrast, črna, siva, barvno lestvico najdete na oddelku Q-LON tesnil.
NEKATERI OBIČAJNI PRIMERI IZBORA:
Najobičajnejša brazda je 12 mm, utor pa 4-5 x 7 mm s predvideno režo 4-6 mm: primerni profil je QL-3053.
Pri vratih je običajna brazda 11-12 mm z utorom v sredini brazde 3-4 x 6 mm, kamor lahko vstavimo profile QL-3106, QL-3100 ali QL-3110.
Pri brazdi 10 mm (stara okna Jelovice), utoru 3 x 7 mm s predvideno režo 3 mm: primerni profil je QL-3072 ali ob večjih režah QL-3054.
Večina starih oken ima na spodnjem delu okna odkapni aluminij profil z brazdo, kamor vstavite profil QL-3034.
Montaža v podboj je enostavna, profil vtisnemo v utor z rokami ali valjčkom do globine, da ga poravnamo z robom brazde. V vogalih profil ravno prirežemo z običajnimi škarjami.
Montaža v krilo pa zahteva v vogalih rez na zajero ali pod kotom 90° tako, da tesnilni profil ne prekinemo, ostanek je še 3-4 mm in ostane na zunanjem robu neprekinjen. Rez običajno izvedemo s Q-LON kleščami MIS-9001/90°, ki si jih lahko ogledate na naši spletni strani.
Kadar iz specifičnih razlogov ne moremo uporabiti nobenega profila za vgradnjo v utor, lahko sežemo po profilih, ki so prirejeni za sponkanje na brazdo. Takšna profila sta npr. QL-3117 in QL-3059, glede na širino brazde.
Opozoril bi na to, da tesnilo zahteva v konstrukciji svoje mesto in dovolj prostora za namestitev. Tam kjer ni dovolj zračnosti, ki že v osnovi dovoljuje namestitev tesnila, tam s tovrstne zatesnitve ne moremo uporabiti.
Kadar stara okna ali vrata še nimajo vgrajenega tesnila in želimo kvalitetno in trajno zatesnitev, priporočamo vgradnjo ustreznih silikonskih O-tesnil. Tesnila iz silikona imajo odlično elastičnost, trajnost in odpornost na atmosferilije. Na obodu so ojačane z nekaj rebrci, ki naredijo profil dodatno še bolj elastičen. Notranjost profila ima smukčevo vrvico, ki preprečuje zlepljanje profila v stisnjenem stanju. Takšen profil se lahko tudi povsem stisne in se vedno vrne v prvobitno obliko.
O-tesnila so dobavljiva v premerih 4, 6, 8 in 10 mm. Standardni barvi sta bela in rjava, dobavljiva pa so tudi v črni ali sivi barvi.
Običajno se odločimo za kot ene od brazd podboja, v katerega naredimo s specialnim rezkarjem utor širine 3 mm in globine 5-6 mm. Večkrat je potrebno z utorom zaobiti okovje po drugi poti, da dosežemo neprekinjen tok tesnila. Utor počistimo in s pomočjo valjčka vstavimo silikonski profil.
Na tržišču sta dva tipa rezkalnikov, od firme Braun in od firme Virotex. Virotex zahteva orodje s trnom 6 mm, Braun pa 6,35 mm.
Orodje je dvojni palični rezkar za utor 3 mm z dimenzijami 6 x 66 mm ali 6,35 x 66 mm. Rezkarji so z dvostranskim rezilom, da ga v primeru odloma lahko uporabimo še na drugi strani.
Za samolepilna tesnila pri zatesnitvi oken ali vrat se odločimo, kadar želimo sami hitro in brez potrebnega specialnega orodja zatesniti okna ali vrata.
Tesnilni profili, primerni za tovrstno tesnitev so običajno proizvedeni iz penastega EPDM materiala z že nalepljenim suhim akrilatnim kontaktnim lepilnim slojem. Potrebno je le odstraniti ločilni papir in tesnilo s pritiskom nalepiti na brazdno površino. Penasti EPDM je trajnoelastični material z območjem uporabe od – 50°C do +120°C in je trajno odporen na atmosferilije. Akrilatno suho kontaktno lepilo je občutljivo na UV žarke, ki ga sčasoma razkrojijo, zato tovrstna tesnitev ni trajna rešitev a je odlična in hitra rešitev za nekaj let, v dobrih pogojih tudi do 10 let uporabe.
Največ se uporablja profile oblik K, P, D in V z območjem tesnitve od 1 do 6 mm. Embalirani so v enote po 7,5 m in 15 m ali v kolute po 100 m. Standardni barvi sta bela in rjava, nekateri profili so dobavljivi tudi v črni barvi. Preverite ponudbo samolepilnih tesnil tukaj.
S specialnim samolepilnim profilom oznake PDS s krtačko, lahko zatesnimo spodnjo režo vrat, če reža ni višja od 15 mm in ki je v veliko primerih problem. Reža je običajno prevelika in neenakomerna po višini in v primeru praga tudi zamaknjena od praga.
Namestimo ga tako, da se rahlo dotika tal, (ocenjeno na 15 % stisljivost) in ga prilepimo na pripravljeno površino vrat. Prilepimo ga na tisto stran vrat, kjer je najmanj moteče in da krtačka ob odpiranju vrat ne pometa ali zadane ob preprogo.
PDS profili so dobavljivi v dolžini 1 m ali 3 m v barvah: bela, rjava, bež, bukev, mahagoni.
Na tržišču sta dva tipa rezkalnikov, od firme Braun in od firme Virotex. Virotex zahteva orodje s trnom 6 mm, Braun pa 6,35 mm.
Orodje je dvojni palični rezkar za utor 3 mm z dimenzijami 6 x 66 mm ali 6,35 x 66 mm. Rezkarji so z dvostranskim rezilom, da ga v primeru odloma lahko uporabimo še na drugi strani.
Določimo mesto lepljenja tesnila, upoštevajoč zračnost med krilom in podbojem. Običajno lepimo na podboj, lahko pa tudi na krilo, če na podboju ni primernega mesta.
Upoštevajmo okvirno 30 % stisljivost tesnila saj s tem ohranimo normalno silo zapiranja oken in vrat. Težave nastopijo le, če so reže zelo neenakomerne, večkrat od 0 - 8 mm.
Lepilna površina ne sme biti mastna, mokra ali prašna. Zato lepilno površino najprej očistimo s krpo in nato razmastimo s čistim alkoholom ali acetonom in pustimo odzračiti. Nikakor ne smemo uporabiti bencina, ker se ne ujema z lepilom.
Delovna temperatura lepljenja mora biti b območju od + 5°C do + 35°C, sicer je lepljivost zmanjšana. Pri nižjih temperaturah, posebej pozimi ob visoki zračni vlagi, se ob odprtju krila v ogrevani prostor, na površini tvori mikro sloj vlage, ki poslabša lepilnost profila.
Pred lepljenjem profilu odstranimo zaščitni ločilni papir. Nato ga prilepimo na pripravljeno površino, nakar ga ročno ali s pomočjo valjčka močno vtisnemo. Lepilo dokončno veže v 2-3 dneh. Nalepljenih profilov ne priporočamo odstranjevati, zamikati in ponovno lepiti, ker se s tem lepilnost zmanjšuje.
Z dodatnim fiksiranjem tesnila na vogalih s kapljivo sekundnega lepila pa smo rok trajanja tako zatesnjenih oken ali vrat močno podaljšali.
Po končanem lepljenju kontrolirajmo silo zapiranja in tesnost rež s pomočjo papirja. Če je zapiranje nemoteno, pomeni, da smo izbrali pravi profil in ga namestili na pravo mesto.
Še en način je, kako lahko pripravimo okno ali vrata za naknadno vstavo tesnila.
S specialno pripravljenim rezkarjem firme Schlegel in s pomočjo posebnih vodil, po katerih vodimo strojček, lahko odstranimo del brazde in istočasno pripravimo utor, kamor potem namestimo tesnilo. Z debelino rezkalnega orodja 3, 4 ali 5 mm določimo odjem lesa in utora. Sistem je najbolj primeren za vstavo v krilo, ki pa mu je običajno potrebno sneti del okovja.
Poseg je zelo zahteven in terja delo mizarja – strokovnjaka za okna.
Tudi ta način priprave vrat zahteva mojstra. Glede na izbrani tip tesnilnega praga in zahtevane fizikalne lastnosti (pihanje, akustika, protipožarna zaščita, dimna zapora) moramo v spodnji rob vratnega krila izdelati utor zahtevanih dimenzij.
V pripravljen utor vstavimo tesnilni prag, ga odrežemo na pravilno dolžino, pritrdimo z vijaki in reguliramo funkcijsko delovanje, glede na višino spodnje reže.
Takšen način je najbolj strokoven in ni moteč, ker ni viden. Pogoj je le, da je spodnja površina tal drsna. Če je v tleh debel tapison ali etison, je potrebno v tla pritrditi širši bombirani aluminijasti profil, ki omogoča zdrs tesnilnega profila ob zapiranju.
V veliko primerih so vrata precej deformirana, reža je neenakomerna in to predvsem vhodna vrata ali vrata, ki ločujejo prostore z ekstremno velikim temperaturnim gradientom. Težko bomo našli ustrezni tesnilni profil, ki bi zapiral reže od 0 do 12 ali celo 15 mm zračnosti. V takšnih primerih priporočamo namestitev tesnilnih letvic na podboj, če to ni posebej moteče. Letvice so lahko izdelane iz lesa, morajo imeti utor, v katerega namestimo eno od QL tesnil. Imamo tudi nekaj že pripravljenih profilov iz sintetičnega materiala ali aluminija z vstavljenim tesnilom.
Veliko vhodnih vrat v etažnih stanovanjih pa tudi notranjih vrat je izvedenih s kovinskim podbojem Jesenice z utorom za tesnilo širine 6 mm. Večkrat so obstoječa tesnila stara, dotrajana ali jih sploh ni v podboju. Reža je običajno zelo neenakomerna. Priporočamo vstavo profila QL-3078 v ustrezni barvi preko adapterja Jesenice.
Najprej sestavimo tesnilni profil in adapter, nato pa ga v naoljen utor vtisnemo v podboj s pomočjo vmesne letvice in kladivca. Tesnilo je peresne oblike, mehko in se zelo lepo prilagaja neenakomerni reži pri vratih. Pokazalo se je ko zelo dobra rešitev.
Hvala, da ste si vzeli čas ter prebrali naš članek.
Več koristnih informacij, lahko dobite na naseldnji povezavi: Koristne informacije